Cloud Computing - Computer Science for Business Leaders 2016

Kupiti plastične škatle

Looking for "kupiti plastične škatle"?


Articles - kupiti plastične škatle

What articles can you find on Google about kupiti plastične škatle:

Zvočno razvajanje

Objavljeno: 27.8.2011 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Dosje | Revija: Avgust 2011

Računalniški zvočniki so nekakšno prezrto dete računalniške industrije. Čeprav večina uporabnikov računalnikov ne velja za avdiofile, smo prepričani, da kljub vsemu znajo ločiti med "plastičnim" zvokom nizkocenovnih rešitev in kakovostjo predvajanja zvočnih vsebin na katerem izmed izdelkov, opremljenih s ceno, izraženo s trimestno številko. Za začetek smo ušesa najprej napeli mi ...

Morebiti bi veljalo že na začetku zapisati, da računalniški zvočniki niso posebna kasta naprav, poimenovana zvočniki, saj jih lahko uporabimo za podporo predvajanju zvočnih valov z najrazličnejših naprav. Današnji modeli dokazujejo, da so med bolj priljubljenimi prav prenosni zvočni predvajalniki, bodisi tisti z logotipom ugriznjenega jabolka bodisi plejada modelov s kratico "mp3". Zvočniki, povezani na računalnike, se lahko za zanimive poti razvoja zahvalijo predvsem računalniškim igram in bogatim večpredstavnim vsebinam, namenjenim hišnim kino sistemom. Ne glede na to, ali gre za stereo ali prostorski zvok, je zvočnik še vedno najpomembnejši del zvočne izkušnje uporabnika.

Računalniška okolja, tako domača kot poslovna, so predvajanje glasbe vzela za svoje že od nastanka prvih zvočnih kartic. Pri tem seveda ni šlo za vrhunsko reprodukcijo zvoka, a že laično spremljanje področja zvočnikov nam da vedeti, da je šel razvoj v zadnjih desetletjih nezadržno naprej. Velike plastične škatle, poimenovane stereo zvočniki, so začeli zamenjevati vedno manjši in očem prijetnejši modeli, ki so iz sebe še vedno spravili zadovoljiv zvok, vsekakor boljši od tistega, ki ga spravijo iz sebe različni zvočniki, vgrajeni v računalniške monitorje.

Razvoj zvočnikov za računalniško področje so zahtevale predvsem računalniške igre, kjer so začeli prihajati do pomenljive vloge predvsem globokotonci in z njimi povezani posebni zvočni učinki. Svoje je nato dodala še večpredstavnost vsebin, saj sodobni filmi, nadaljevanke in nanizanke prav nič ne skoparijo na zvočnem področju in so v svoji izvirni obliki že na voljo s prostorskim zvokom. Na tokratnem Monitorjevem preizkusu smo se odločili preveriti stereo zvočnike in sisteme 2.1, saj menimo, da je prav ta kombinacija zvočnikov daleč najpogostejša v povprečnem računalniškem okolju. Pri tem smo se osredotočili na modele srednjega in visokega razreda, saj mislimo, da bodo z najcenejšimi primerki na trgu zadovoljni le uporabniki, ki jim ni mar za kakovosten zvok.

Kako torej kupiti računalniške zvočnike? Za nezahtevne uporabnike je recept neverjetno preprost, saj na splošno velja, da se vprašamo, koliko nam dejansko pomeni kakovosten zvok, in odgovor (najlaže je, če je izražen v odstotkih) povežemo s količino denarja, ki smo ga pripravljeni nameniti svoji večpredstavni izkušnji. Posebno v segmentu poceni računalniških zvočnikov, katerih cene se začno pri evrskem desetaku, čudežev enostavno ni. Za dober zvok bo treba izvleči vsaj petdesetaka, še raje stotaka, včasih, a vse redkeje, nas lahko pozitivno preseneti tudi kak cenovno ugodnejši model. Rek, kolikor denarja, toliko glasbe, pri računalniških zvočnikih še kako drži.

Tako kot imajo vsake oči svojega malarja, imamo tudi uporabniki dvoje ušes, s katerimi slišimo različno. Vsak preizkus zvočnikov je zato s tega stališča izrazito subjektiven, saj vaša ušesa ne slišijo nujno enako kot moja. Pravi nasvet se zato glasi, da velja zvočnike, ki so vam všeč, pred nakupom poslušati v trgovini (pa čeprav trgovsko okolje morebiti ni najboljše mesto za njihov preizkus ...).

Stereofonsko ozvočenje, pogosto okrajšano kot stereo, opisuje par zvočnikov. Dva zvočnika, ki sta lahko samostoječa ali pa vgrajena v drugo napravo (npr. televizor ali računalniški monitor). Računalniški zvočniki so še najbolj prepoznavni po tem, da je njihovo osnovno poslanstvo tesno povezano s pisalno mizo, ki velja za njihovo delovno okolje. Pisalne mize pa navadno ne sodijo med največje, zato so tudi računalniški zvočniki v primerjavi s pravimi avdiofilskimi izdelki precej manjši. Velikost, ali pa majhnost, če želite, prinaša s seboj določene omejitve pri reprodukciji zvoka. Prostornina zvočnikov je namreč neposredno povezana z njihovo sposobnostjo predvajanja nizkih tonov, zato majhni zvočniki, zaprti v majhnih škatlah, preprosto ne morejo postreči s prepričljivimi basi. Ta izziv je postal toliko bolj očiten z razvojem računalniških iger v smer streljank, kjer bi nam poslušanje približevanja sovražnika ali pa tega, kako nam hrope za hrbtom, prišlo še kako prav. Tudi številni zvočni učinki v akcijskih filmih veliko stavijo na močne base, da dosežejo svoj sporočilni namen. Globoki toni, ki ob filmskih eksplozijah in drugih posebnih učinkih tresejo uporabnikov interier, so namreč nepogrešljivi del kinotečne izkušnje.

Industrija je zato iskala rešitev in jo našla v globokem zvočniku, globokotoncu (ang. subwoofer). Ta je navadno volumensko precej večji od drugih zvočnikov (poimenovanih tudi sateliti) in je namenjen zgolj predvajanju nizkih tonov. Globokotonec zaradi večje prostornine navadno gosti tudi ojačevalnik. Čeprav zvočniki praviloma nastopajo v parih, je globokotonec le en, razlog pa tiči v dejstvu, da nizke tone odlikuje velika valovna dolžina, ki uporabnikom onemogoča določanje smeri zvoka. Prav ta lastnost omogoča tudi več svobode pri njegovi umestitvi v prostor, navadno v računalniških okoljih pristane nekje pod mizo. Uporabnikom, ki jim nizki toni pomenijo veliko, predlagamo, da z njegovo postavitvijo malce eksperimentirajo, navadno pa se globokotonec zelo dobro odreže, če je postavljen v kot.

Zvočniki so lahko tudi drugačni. Denimo prozorni.

Kako postaviti zvočnike?

Za kakovostno zvočno kuliso je seveda zelo pomembna predvsem pravilna postavitev zvočnikov. Vsi zvočniki, razen že omenjenega globokotonca, naj bodo postavljeni v višini poslušalčevih ušes. Ker praviloma sedimo tako za pisalno mizo kot tudi v zavetju domačega kina, to pomeni, da je prava postavitev zvočnikov na višini med 100 in 130 cm, oziroma jih, če to ni mogoče, velja v vsakem primeru usmeriti proti ušesom poslušalca. Visoki toni so ozko usmerjeni, zato velja biti pri postavitvi zvočnikov pozoren in jih po potrebi tudi zasukati ali nagniti. To se ne nazadnje pozna že pri oblikah računalniških zvočnikov, saj nekateri izdelovalci že z oblikovanjem ohišja visokotonskega zvočnika poskrbijo za določen nagib.

Pravcati razcvet so v zadnjih letih doživele rešitve, namenjene reprodukciji prostorskega zvoka, ki uporabniku pričarajo polno zvočno kuliso okolja. Rešitve za prostorski zvok, ki vsebujejo 5, 6, 7 ali 8 (pa tudi več) zvočnikov, bomo še najlaže prepoznali po številčnih oznakah z enico ali dvojko - najpogostejši taki sistemi so označeni s 5.1 ali 7.1, najdemo pa tudi druge kombinacije, kot 6.1, 7.2 ... Številka za piko označuje globokotonca, številka pred piko pa število drugih zvočnikov, ki jih avdiofili označujejo kot satelite. Večina sistemov prostorskega zvoka temelji na rešitvah 5.1 in je sestavljena iz dveh prednjih zvočnikov (levega in desnega), osrednjega prednjega zvočnika in dveh stranskih ali zadnjih zvočnikov (levega in desnega). Če je v kompletu sedem zvočnikov, je tretji par za poslušalčevim hrbtom, postavljen nasproti prednjemu paru.

V zadnjih letih so izdelovalci zvočnih kartic in zvočnikov razvili tudi več tehnologij, s katerimi jim uspeva skoraj prostorski zvok dobiti tudi iz le para zvočnikov. Najnaprednejše tehnologije nosijo oznake 3D, 360 in podobne, večina med njimi pa temelji na odbojih zvoka od sten prostora. Njihova učinkovitost je tako zelo odvisna od postavitve zvočne rešitve v prostoru in njene namestitve skladno z navodili izdelovalca. Še nekako najbolje se v tem pogledu odrežejo t. i. zvočne vrste (sound bar), ki jih nekateri izdelovalci televizorjev tržijo poleg svojih izdelkov.

Zapis prostorskega zvoka na nosilcih je v večini današnjih primerov digitalen, zato za njegovo poslušanje potrebujemo ustrezen odkodirnik. Slednji je navadno že vgrajen v naprednejše zvočne rešitve in sprejemnike, pa tudi računalnikarjem to ne predstavlja težave, saj imajo tudi v računalnike vgrajene zvočne kartice ustrezno programsko opremo za dekodiranje takih zapisov.

V kompletih, namenjenih prostorskemu predvajanju zvoka, predvsem zvočnih sistemih 5.1 in 7.1, smo uporabniki poleg globokotonca deležni še enega samostojnega zvočnika (drugi namreč nastopajo v parih), in sicer sprednjega srednjega zvočnika. Njegova idealna postavitev sodi pod zaslon ali nad sredino zaslona, saj iz njega prihaja predvsem zvočni zapis, povezan z govorom (če gre za film) ali osrednjim vokalom (če gre za zvočni zapis). Njegova prisotnost je cenjena predvsem v hišnem kinu, ko tako poslušalec dobi bolj jasno zvočno sliko središča dogajanja.

Če imamo zvočniški sistem brez sprednjega srednjega zvočnika, vsebino pa v bogatem prostorskem zapisu, velja v gonilnikih zvočne kartice ali nastavitvah predvajalnika to tudi ustrezno označiti, saj bo odkodirnik nato poskrbel, da bosta del govora prejela prvi levi in desni zvočnik.

Ne glejte zgolj oznak v vatih

Boj za kupce je tudi na področju zvočnikov neizprosen, zato so številni izdelovalci posegli po različnih zvijačah. Ena najočitnejših je navedba najvišje kratkotrajne vršne moči, t. i. PMPO (peak music power output). Slednja seveda niti približno ni realna, saj izdelovalci številke močno napihujejo, poleg tega tudi ne vemo, v kakšnih razmerah je bila izmerjena. Nekoliko bolj reprezentativen podatek je tisti o povprečni moči (RMS - root mean square), pri čemer izdelovalci pridno seštevajo moči vseh razpoložljivih kanalov. Tako lahko hitro pridelajo stotice in celo tisočice, ki nimajo neposredne povezave z realnostjo. Nekaj tisoč vatov namreč spravijo iz sebe velikanski zvočniki na koncertih, ne pa par ali pa pol ducata škatlic na pisalni mizi. Nazivna moč zvočnika naj torej ne bo glavni razlog za njegov nakup, tudi če iščete zvočnike, ki bi igrali glasneje.

Živo rdeči par zvočnikov AktiMate Mini je vsekakor izstopal na tokratnem preizkusu. Ne le s svojo zunanjo podobo, temveč tudi z zmogljivostmi, ki jih ponuja aktivni zvočniški sistem. V zvočnik je namreč vgrajen dvokanalni ojačevalec signala (2x 40W), ki skrbi, da sta zvočnika zgledno glasna, obenem pa se odkupita z zelo čistim zvokom pri predvajanju skladb z jasnimi vokali in inštrumenti. Zadnja plat zvočnikov sicer ni prav radodarna s priključki, saj poleg dveh vhodov ponuja še zvočni (za globokotonec) in video izhod, vgrajen pa je tudi priključek USB. Ta žal nima aktivne vloge pri predvajanju glasbe, saj zna zgolj polniti nanj priključeno napravo, s tem pa lahko skrbi, da primarnemu viru zvoka ne bi zmanjkalo električne energije.

Nasprotno pa se zelo dobro odreže priključek za glasbene predvajalnike iPod in mobilnike iPhone, ki je na vrhnji strani zvočnika, spretno skrit pod protiprašnim pokrovom. Ta med delovanjem tudi polni napravo, s katere predvaja glasbo. Ob uporabi jabolčnega predvajalnika lahko zvočnika krmilimo prek njenega menuja ali pa s priloženim daljinskim upravljalnikom. Ta je majhen in enostaven za uporabo, saj ima vsega 13 gumbov, je pa zelo občutljiv in zahteva natančno ciljanje sprejemnika.

Zelo domiselno je oblikovan gum

Source: http://www.zurnal24.si/pazljivo-pri-nakupu-rib-v-ledenem-oklepu-clanek-283081



"Precej dober nateg, težko, da me še vidijo," je zapisal naš bralec ob fotografiji orade, iz katere mu je, kot navaja, ob odmrzovanju padel velik kos ledu. Predpakirano ribo v ledenem oklepu je kupil v Hipermarketu Šiška. Pravi, da sta dve zamrznjeni ribi na vagi v trgovini tehtali 1012 gramov, odtajani pa skupaj le še 740 gramov, saj je  "po odtajanju (sicer tudi z ledom oklepljene) ribe iz nje padel kar velik kos ledu." Bralec meni, da je bil oškodovan, saj je več kot tretjina teže, ki jo je seveda plačal, odplavala v kuhinjski odtok.

ZPS: Kupec mora vedeti kaj kupuje

"Dodatnega kosa ledu ne bi smelo biti," so nam pojasnili na Zvezi potrošnikov Slovenije ( ZPS) in ob tem dodali, da mora prodajalec tako na embalaži kot na prodajnem mestu navesti, da je riba v ledenem oklepu in kaj to pomeni za kupca: "Če torej na prodajnem mestu potrošniku ni razumljivo ali označeno ali povedano, da kupuje ribo v oklepu ledu in kako se to odraža v ceni (neto ali bruto), potem je potrošnik zaveden,"  nam je pojasnila  Marjana Peterman iz ZPS.

Kako je z orado v oklepu  in s podatki o tem, smo se prepričali še sami. Ker jih sprva nismo našli, smo se obrnili na prodajalko. Ta nam je sicer sicer pokazala na kartonu napisane podatke, ki pa jih je pred tem potegnila izpod plastične škatle z oradami v zamrzovalniku, kar pomeni, da se kupec o tem, kaj pomeni riba v oklepu, ni mogel primerno seznaniti, z deklaracije ( fotografija zgoraj) pa to ni bilo razvidno. Enako je bilo z drugimi zamrznjenimi izdelki.

Mercator: Nikogar ne zavajamo 

Seveda smo se po odgovore obrnili tudi Mercator, kjer pa nam na vprašanje o konkretnem izdelku (celi, zamrznjenji oradi iz katere je padel led) in očitno oškodovanem in zavedenem kupcu, niso odgovorili. So pa omenjeni izdelek, celo orado, med tem očitno umaknili iz prodaje, v kar smo se ravno tako prepričali sami.

V odgovor so nam tako poslali fotografijo podatkov povsem drugega izdelka ( file orade), ki je po njihovem in očitno "po novem" sedaj primerno označen:

 "Take ribe imajo drugačne kode in ceno kot ribe v ribarnici, ki jih prodajamo postrežene. Na deklaraciji pri hladilniku je za vsako vrsto rib navedeno, koliko je ledena, saj so odstotki kala ob odmrznitvi različni (pri ribi iz ribarnice okoli 5%, pri ribi z ledenim oklepom pa 25% in tudi več). Za zamrznjeno orado iz rinfuze je na deklaraciji naveden odstotek ledene glazure 25%. Prilagamo fotografijo iz oddelka z zamrznjenimi ribami v rinfuzi, deklaracije so na vidnem mestu," so sporočili in dodali le, da ne gre za zavajanje kupca.

Opozorilo bralca je torej zaleglo, kupcem pa v poduk, da na videz veliko bolj poceni zamrznjena riba nikakor ni tako poceni, saj ledena zaščita tvori kar tretjino izdelka. 

[email protected]

Source: http://www.monitor.si/clanek/zvocno-razvajanje/124663/



Watch video -kupiti plastične škatle

What can you find on YouTube:

Cloud Computing - Computer Science for Business Leaders 2016

Leave a Replay

Make sure you enter the(*)required information where indicate.HTML code is not allowed